Pregabalin: za kaj se uporablja, odmerjanje in neželeni učinki

Kaj je pregabalin in katero učinkovino vsebuje

Pregabalin je ime učinkovine in hkrati ime, pod katerim je v prometu več zdravil različnih izdelovalcev. V razvrstitvi zdravil sodi med protiepileptična zdravila, v ožjem smislu pa v skupino gabapentinoidov, kamor uvrščamo tudi gabapentin. Kljub uvrstitvi med protiepileptična zdravila se v vsakdanji praksi pogosteje uporablja zunaj področja epilepsije, predvsem pri bolečini, ki izvira iz okvare živčevja.

Zdravilo je na voljo v več jakostih in v več farmacevtskih oblikah, najpogosteje kot trde kapsule, pri nekaterih izdelovalcih pa tudi kot peroralna raztopina. Poleg izvirnega zdravila je na trgu več generičnih zdravil z isto učinkovino. Med seboj se razlikujejo po imenu, videzu in pomožnih sestavinah, ne pa po učinkovini, zato zamenjava v lekarni ne pomeni, da ste dobili drugačno zdravljenje. Katera zdravila s to učinkovino so v Sloveniji dejansko v prometu, lahko preverite v Centralni bazi zdravil.

Jakost, obliko in razpored jemanja določi zdravnik glede na razlog za zdravljenje, starost, spremljajoče bolezni in zlasti delovanje ledvic. Natančni podatki o posameznem zdravilu so vedno zapisani v navodilu za uporabo, ki je priloženo škatlici, in jih ne nadomešča noben spletni zapis.

Pri katerih stanjih se uporablja

Najpogostejši razlog za predpis je nevropatska bolečina, torej bolečina, ki ne nastane zaradi poškodbe tkiva, ampak zaradi okvare ali bolezni samega živčevja. Bolniki jo pogosto opisujejo drugače kot običajno bolečino: kot pekočo, zbadajočo, kot občutek elektrike, mravljinčenja ali odrevenelosti, včasih pa je boleč že rahel dotik oblačila. Takšna bolečina se pojavi na primer pri okvari živcev zaradi sladkorne bolezni, po prebolelem pasovcu, po poškodbi ali kirurškem posegu ter pri nekaterih boleznih hrbtenice.

Drugo področje uporabe je generalizirana anksiozna motnja, torej dolgotrajna, pretirana in težko obvladljiva zaskrbljenost, ki moti vsakdanje delovanje. V tem primeru zdravilo ni namenjeno občasni napetosti pred izpitom ali pomembnim dogodkom, ampak prepoznani motnji, ki jo je ocenil zdravnik.

Tretje področje je zdravljenje nekaterih oblik epilepsije, kjer se pregabalin uporablja kot dodatek k drugim zdravilom.

Pomembno je razumeti, da pregabalin ne odpravi vzroka težave. Ublaži prenos bolečinskih signalov ali zmanjša tesnobo, zato je praviloma le en del zdravljenja, ki vključuje tudi obravnavo osnovne bolezni, gibanje, fizioterapijo ali psihoterapevtsko podporo.

Kako deluje v telesu

Pregabalin se veže na določen del napetostno odvisnih kalcijevih kanalčkov v živčnih celicah. Zaradi te vezave se v prekomerno vzdraženih živčnih končičih sprosti manj prenašalcev, ki prenašajo signal naprej. Posledica je umirjanje pretirane živčne dejavnosti, kar se navzven kaže kot manjša bolečina ali manjša tesnoba.

Pregabalin ni opioid in ni pomirjevalo iz skupine benzodiazepinov, čeprav ga bolniki včasih tako opisujejo, ker povzroča zaspanost. Prav tako ni protivnetno zdravilo in ne deluje na klasično bolečino, ki nastane pri vnetju ali poškodbi tkiva, zato ga ni smiselno primerjati z zdravili proti bolečinam, ki so na voljo brez recepta.

Učinka praviloma ne ocenjujete po prvem odmerku. Zdravljenje se običajno začne z nižjim odmerkom, ki ga zdravnik postopno prilagaja glede na odziv in prenašanje, polni učinek pa se gradi postopoma. Koliko časa to traja, je odvisno od posameznika, razloga za zdravljenje in prilagajanja odmerka, zato razporeda ne spreminjajte sami.

Učinkovina se v veliki meri izloča skozi ledvice v nespremenjeni obliki. Prav zato je delovanje ledvic ključen podatek, ki ga zdravnik upošteva pri določanju odmerka.

Na kaj morate biti pozorni med zdravljenjem

Najpomembnejše opozorilo zadeva zaspanost, omotico in upočasnjeno odzivnost. Te težave so najbolj izrazite na začetku zdravljenja in po vsaki spremembi odmerka. Dokler ne veste, kako zdravilo vpliva na vas, ne vozite in ne upravljajte strojev. Pri starejših je zaradi omotice večje tveganje za padec in zlom.

Zdravila ne prenehajte jemati nenadoma na svojo pobudo. Ob nenadni prekinitvi se lahko pojavijo odtegnitveni znaki, na primer nespečnost, glavobol, slabost, tesnoba, potenje ali driska. Če želite zdravljenje končati, zdravnik pripravi načrt postopnega zmanjševanja odmerka.

Pri delu bolnikov se med zdravljenjem pojavita povečanje telesne teže in zadrževanje tekočine, kar je treba upoštevati zlasti pri srčnem popuščanju in sladkorni bolezni.

Pregabalin ima potencial za zlorabo in razvoj odvisnosti, zato je posebna previdnost potrebna pri osebah, ki so imele težave z odvisnostjo od zdravil ali drugih snovi. Zdravila nikoli ne dajajte drugim, tudi če imajo podobne težave, in ga ne jemljite v večjem odmerku od predpisanega.

Če ste noseči, načrtujete nosečnost ali dojite, se o nadaljevanju zdravljenja pogovorite z zdravnikom, preden karkoli spremenite.

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in alkoholom

Najresnejše medsebojno delovanje je pričakovati z zdravili in snovmi, ki tako kot pregabalin zavirajo osrednje živčevje. Sem sodijo opioidni analgetiki, pomirjevala in uspavala, nekateri antihistaminiki, ki povzročajo zaspanost, ter alkohol. Kombinacija okrepi zaspanost in omotico, pri občutljivih bolnikih pa lahko zaradi zavrtega dihalnega središča pride do plitvega ali oteženega dihanja. Tveganje je večje pri starejših, pri bolnikih s kronično pljučno boleznijo in pri tistih, ki jemljejo več takšnih zdravil hkrati.

Alkohol med zdravljenjem odsvetujemo. Tudi majhne količine lahko nepričakovano okrepijo zaspanost in poslabšajo zbranost, sami pa učinka pogosto ne ocenite pravilno.

Pregabalin se ne presnavlja v jetrih tako kot številna druga zdravila, zato je klasičnih presnovnih medsebojnih delovanj razmeroma malo. To pa ne pomeni, da kombinacije niso pomembne, saj se učinki na živčevje seštevajo ne glede na presnovo.

Zdravniku in farmacevtu vedno naštejte vsa zdravila, ki jih jemljete, tudi tista brez recepta, prehranska dopolnila in zeliščne pripravke. Šele s celotnim seznamom je mogoče oceniti, ali je kombinacija varna.

Neželeni učinki

Najpogostejša neželena učinka sta omotica in zaspanost. Pogosto se pojavijo tudi glavobol, motnje zbranosti in spomina, suha usta, zamegljen vid, oteklost gležnjev in stopal, povečanje telesne teže, zaprtje ali napihnjenost, pri delu bolnikov pa tudi zmanjšana spolna sla ali motnje erekcije. Marsikatera od teh težav je najbolj izrazita na začetku in se sčasoma ublaži, vendar to ni pravilo.

Redkejši, a resnejši so preobčutljivostne reakcije z oteklino obraza, ustnic, jezika ali žrela in z oteženim dihanjem, hude kožne reakcije z mehurji ali luščenjem kože ter izrazite spremembe razpoloženja. Pri majhnem deležu bolnikov, ki jemljejo protiepileptična zdravila, so opisane misli o samopoškodovanju ali samomoru. Če se pri vas ali pri bližnji osebi pojavijo takšne misli ali nenavadne vedenjske spremembe, se brez odlašanja obrnite na zdravnika.

Popoln seznam neželenih učinkov s pogostnostjo je v navodilu za uporabo, priloženem zdravilu. Če opazite neželeni učinek, o njem obvestite zdravnika ali farmacevta; domnevne neželene učinke je mogoče prijaviti tudi Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke.

Kdaj se posvetujte z zdravnikom

Nujno medicinsko pomoč poiščite brez odlašanja, če se pojavijo oteklina obraza, ustnic, jezika ali žrela, težko ali plitvo dihanje, huda kožna reakcija z mehurji ali nenadna zmedenost. Enako velja, če se ob sočasnem jemanju opioidnega zdravila pojavi izrazita zaspanost, iz katere se oseba težko prebudi.

Čim prej se naročite pri zdravniku, če se bolečina ali tesnoba kljub rednemu jemanju ne umirja, če se pojavijo misli o samopoškodovanju, če opazite hitro naraščanje telesne teže ali izrazito zadrževanje tekočine, ali če vas omotica ovira pri hoji in vsakdanjih opravilih.

Posvet je potreben tudi pred vsako spremembo odmerka, pred prekinitvijo zdravljenja, ob načrtovani nosečnosti in ob uvedbi katerega koli novega zdravila, tudi takega brez recepta.

Če se vaše zdravstveno stanje spremeni, na primer zaradi bolezni ledvic, dehidracije ali nove okužbe, je smiselno preveriti, ali je dosedanji odmerek še ustrezen. Nevropatska bolečina in anksiozna motnja sta stanji, ki potrebujeta redno spremljanje, ne le ponavljanje istega recepta.

Izdaja na recept in zakaj tega zdravila ne predpisujemo

Pregabalin se izdaja izključno na recept. Brez recepta ga v lekarni ni mogoče dobiti, prav tako ga ni dovoljeno naročati pri ponudnikih, ki obljubljajo izdajo brez ocene zdravnika.

Naš postopek temelji na dokumentu, ki ga zdravnik izda po Prilogi k Direktivi 2012/52/EU in ga bolnik prejme po elektronski pošti. Ta pot ima jasne meje: podlaga za omejitve pri čezmejnem priznavanju receptov je šesti odstavek 11. člena Direktive 2011/24/EU, ki iz čezmejnega priznavanja izvzema posebej nadzorovane skupine zdravil. Pregabalin sodi med gabapentinoide, torej v skupino, ki je pri nas izključena iz tega postopka. Zato za pregabalin ne izdamo dokumenta, ne glede na to, kako dolgo ga že jemljete.

Če zdravilo že jemljete in potrebujete nadaljevanje zdravljenja, se obrnite na osebnega zdravnika ali specialista, ki vodi vaše zdravljenje; recept, ki ga izda zdravnik v Sloveniji, se zapiše v državni sistem eRecept, naš dokument pa v ta sistem ne vstopa. Ne izvajamo videoklicev, telefonskih posvetov ali klepeta v živo. Več o tem, kako je s tujimi recepti v slovenskih lekarnah, je zbrano na strani /blog/tuji-recept/, o veljavnosti recepta pa na /blog/veljavnost-recepta/.