Pregabalin: za kaj se uporablja, odmerjanje in neželeni učinki

Pregabalin je zdravilo na recept z učinkovino pregabalin, ki sodi v skupino gabapentinoidov. Zdravniki ga predpisujejo predvsem pri nevropatski bolečini in pri anksiozni motnji. Spodaj pojasnjujemo, kako deluje, na kaj morate biti pozorni med zdravljenjem in zakaj te skupine zdravil v našem postopku ne predpisujemo.

Kaj je pregabalin in katero učinkovino vsebuje

Pregabalin je ime učinkovine in hkrati ime, pod katerim ima dovoljenje za promet več zdravil različnih izdelovalcev. Sodi v skupino gabapentinoidov, kamor uvrščamo tudi gabapentin. Uporablja se pri bolečini, ki izvira iz okvare živčevja, pri nekaterih oblikah epilepsije in pri generalizirani anksiozni motnji.

V Centralni bazi zdravil so zdravila s pregabalinom vpisana v več jakostih, večinoma kot trde kapsule, izvirno zdravilo pa tudi kot peroralna raztopina. Poleg izvirnega zdravila ima dovoljenje za promet več generičnih zdravil z isto učinkovino. Med seboj se razlikujejo po imenu, videzu in pomožnih sestavinah, ne pa po učinkovini, zato zamenjava v lekarni ne pomeni, da ste dobili drugačno zdravljenje. Katera zdravila s to učinkovino imajo v Sloveniji dovoljenje za promet, lahko preverite v Centralni bazi zdravil.

Jakost, obliko in razpored jemanja določi zdravnik glede na razlog za zdravljenje, starost, spremljajoče bolezni in zlasti delovanje ledvic. Natančni podatki o posameznem zdravilu so vedno zapisani v navodilu za uporabo, ki je priloženo škatlici, in jih ne nadomešča noben spletni zapis.

Pri katerih stanjih se uporablja

Prvo področje uporabe je nevropatska bolečina, torej bolečina, ki ne nastane zaradi poškodbe tkiva, ampak zaradi okvare ali bolezni samega živčevja. Bolniki jo pogosto opisujejo drugače kot običajno bolečino: kot pekočo, zbadajočo, kot občutek elektrike, mravljinčenja ali odrevenelosti, včasih pa je boleč že rahel dotik oblačila. Takšna bolečina se pojavi na primer pri okvari živcev zaradi sladkorne bolezni, po prebolelem pasovcu, po poškodbi ali kirurškem posegu ter pri nekaterih boleznih hrbtenice.

Drugo področje uporabe je generalizirana anksiozna motnja, torej dolgotrajna, pretirana in težko obvladljiva zaskrbljenost, ki moti vsakdanje delovanje. V tem primeru zdravilo ni namenjeno občasni napetosti pred izpitom ali pomembnim dogodkom, ampak prepoznani motnji, ki jo je ocenil zdravnik.

Tretje področje je zdravljenje nekaterih oblik epilepsije, kjer se pregabalin uporablja kot dodatek k drugim zdravilom.

Pomembno je razumeti, da pregabalin ne odpravi vzroka težave. Ublaži prenos bolečinskih signalov ali zmanjša tesnobo, zato je praviloma le en del zdravljenja, ki vključuje tudi obravnavo osnovne bolezni, gibanje, fizioterapijo ali psihoterapevtsko podporo.

Kako deluje v telesu

Pregabalin se veže na določen del napetostno odvisnih kalcijevih kanalčkov v živčnih celicah. Zaradi te vezave se v prekomerno vzdraženih živčnih končičih sprosti manj prenašalcev, ki prenašajo signal naprej. Posledica je umirjanje pretirane živčne dejavnosti, kar se navzven kaže kot manjša bolečina ali manjša tesnoba.

Pregabalin ni opioid in ni pomirjevalo iz skupine benzodiazepinov, čeprav ga bolniki včasih tako opisujejo, ker povzroča zaspanost. Prav tako ni protivnetno zdravilo in ne deluje na klasično bolečino, ki nastane pri vnetju ali poškodbi tkiva, zato ga ni smiselno primerjati z zdravili proti bolečinam, ki so na voljo brez recepta.

Učinka praviloma ne ocenjujete po prvem odmerku. Zdravljenje se običajno začne z nižjim odmerkom, ki ga zdravnik postopno prilagaja glede na odziv in prenašanje, polni učinek pa se gradi postopoma. Koliko časa to traja, je odvisno od posameznika, razloga za zdravljenje in prilagajanja odmerka, zato razporeda ne spreminjajte sami.

Učinkovina se v veliki meri izloča skozi ledvice v nespremenjeni obliki. Prav zato je delovanje ledvic ključen podatek, ki ga zdravnik upošteva pri določanju odmerka.

Kaj velja med jemanjem pregabalina

Najpomembnejše opozorilo zadeva zaspanost, omotico in upočasnjeno odzivnost. Te težave so najbolj izrazite na začetku zdravljenja in po vsaki spremembi odmerka. Dokler ne veste, kako zdravilo vpliva na vas, ne vozite in ne upravljajte strojev. Pri starejših je zaradi omotice večje tveganje za padec in zlom.

Zdravila ne prenehajte jemati nenadoma na svojo pobudo. Ob nenadni prekinitvi se lahko pojavijo odtegnitveni znaki, na primer nespečnost, glavobol, slabost, tesnoba, potenje ali driska. Če želite zdravljenje končati, zdravnik pripravi načrt postopnega zmanjševanja odmerka.

Pri delu bolnikov se med zdravljenjem pojavita povečanje telesne teže in zadrževanje tekočine, kar je treba upoštevati zlasti pri srčnem popuščanju in sladkorni bolezni.

Pregabalin ima potencial za zlorabo in razvoj odvisnosti, zato je posebna previdnost potrebna pri osebah, ki so imele težave z odvisnostjo od zdravil ali drugih snovi. Zdravila nikoli ne dajajte drugim, tudi če imajo podobne težave, in ga ne jemljite v večjem odmerku od predpisanega.

Če ste noseči, načrtujete nosečnost ali dojite, se o nadaljevanju zdravljenja pogovorite z zdravnikom, preden karkoli spremenite.

Pregabalin, druga zdravila in alkohol

Najresnejše medsebojno delovanje je pričakovati z zdravili in snovmi, ki tako kot pregabalin zavirajo osrednje živčevje. Sem sodijo opioidni analgetiki, pomirjevala in uspavala, nekateri antihistaminiki, ki povzročajo zaspanost, ter alkohol. Kombinacija okrepi zaspanost in omotico, pri občutljivih bolnikih pa lahko zaradi zavrtega dihalnega središča pride do plitvega ali oteženega dihanja. Tveganje je večje pri starejših, pri bolnikih s kronično pljučno boleznijo in pri tistih, ki jemljejo več takšnih zdravil hkrati.

Alkohol med zdravljenjem odsvetujemo. Tudi majhne količine lahko nepričakovano okrepijo zaspanost in poslabšajo zbranost, sami pa učinka pogosto ne ocenite pravilno.

Pregabalin se ne presnavlja v jetrih tako kot številna druga zdravila, zato je klasičnih presnovnih medsebojnih delovanj razmeroma malo. To pa ne pomeni, da kombinacije niso pomembne, saj se učinki na živčevje seštevajo ne glede na presnovo.

Zdravniku in farmacevtu vedno naštejte vsa zdravila, ki jih jemljete, tudi tista brez recepta, prehranska dopolnila in zeliščne pripravke. Šele s celotnim seznamom je mogoče oceniti, ali je kombinacija varna.

Neželeni učinki

Najpogostejša neželena učinka sta omotica in zaspanost. Pogosto se pojavijo tudi glavobol, motnje zbranosti in spomina, suha usta, zamegljen vid, oteklost gležnjev in stopal, povečanje telesne teže, zaprtje ali napihnjenost, pri delu bolnikov pa tudi zmanjšana spolna sla ali motnje erekcije. Marsikatera od teh težav je najbolj izrazita na začetku in se sčasoma ublaži, vendar to ni pravilo.

Redkejši, a resnejši so preobčutljivostne reakcije z oteklino obraza, ustnic, jezika ali žrela in z oteženim dihanjem, hude kožne reakcije z mehurji ali luščenjem kože ter izrazite spremembe razpoloženja. Pri majhnem deležu bolnikov, ki jemljejo protiepileptična zdravila, so opisane misli o samopoškodovanju ali samomoru. Če se pri vas ali pri bližnji osebi pojavijo takšne misli ali nenavadne vedenjske spremembe, se brez odlašanja obrnite na zdravnika.

Popoln seznam neželenih učinkov s pogostnostjo je v navodilu za uporabo, priloženem zdravilu. Neželeni učinek sporočite zdravniku ali farmacevtu; sum nanj lahko prijavite tudi Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).

Kdaj se posvetujte z zdravnikom

Nujno medicinsko pomoč poiščite brez odlašanja, če se pojavijo oteklina obraza, ustnic, jezika ali žrela, težko ali plitvo dihanje, huda kožna reakcija z mehurji ali nenadna zmedenost. Enako velja, če se ob sočasnem jemanju opioidnega zdravila pojavi izrazita zaspanost, iz katere se oseba težko prebudi.

Čim prej se naročite pri zdravniku, če se bolečina ali tesnoba kljub rednemu jemanju ne umirja, če se pojavijo misli o samopoškodovanju, če opazite hitro naraščanje telesne teže ali izrazito zadrževanje tekočine, ali če vas omotica ovira pri hoji in vsakdanjih opravilih.

Posvet je potreben tudi pred vsako spremembo odmerka, pred prekinitvijo zdravljenja, ob načrtovani nosečnosti in ob uvedbi katerega koli novega zdravila, tudi takega brez recepta.

Če se vaše zdravstveno stanje spremeni, na primer zaradi bolezni ledvic, dehidracije ali nove okužbe, je smiselno preveriti, ali je dosedanji odmerek še ustrezen. Nevropatska bolečina in anksiozna motnja sta stanji, ki potrebujeta redno spremljanje, ne le ponavljanje istega recepta.

Ob mislih o samopoškodovanju ali samomoru poiščite pomoč brez odlašanja. V nujnem primeru pokličite 112. Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123 (vsak dan, 24 ur, klic je brezplačen). Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro). TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen).

Izdaja na recept in zakaj tega zdravila ne predpisujemo

Vsa veljavna pakiranja zdravil s pregabalinom imajo v Centralni bazi zdravil režim izdaje le na recept. Brez recepta pregabalina v lekarni ni mogoče dobiti, prav tako ga ni dovoljeno naročati pri ponudnikih, ki obljubljajo izdajo zdravila brez ocene zdravnika.

Pregabalin sodi med gabapentinoide. Ne predpisujemo opioidov, benzodiazepinov, uspaval tipa Z, stimulansov, gabapentinoidov (pregabalin, gabapentin) niti medicinske konoplje. Zato za pregabalin ne izdamo dokumenta, ne glede na to, kako dolgo ga že jemljete.

Če zdravilo že jemljete in potrebujete nadaljevanje zdravljenja, se obrnite na svojega osebnega zdravnika ali na zdravnika, ki vodi vaše zdravljenje. Pisni posvet poteka v klepetu: brez videoklica in brez telefonskega pogovora. Klepeta v živo nimamo. Besedilo je strokovno pregledal Damian Wojno, zdravnik z licenco poljske zdravniške zbornice, št. 3211301.

Ali je pregabalin na recept?

Da. Vsa veljavna pakiranja zdravil s pregabalinom imajo v Centralni bazi zdravil režim izdaje le na recept, zato pregabalina v lekarni brez recepta ni mogoče dobiti. Predpiše ga zdravnik po oceni zdravstvenega stanja, pri čemer upošteva zlasti delovanje ledvic in druga zdravila, ki jih jemljete. Naša storitev tega zdravila ne obravnava, saj gabapentinoidov ne predpisujemo.

Kako hitro učinkuje?

Učinka ne ocenjujte po prvem odmerku. Zdravljenje se običajno začne z nižjim odmerkom, ki ga zdravnik postopno prilagaja, učinek pa se gradi postopoma. Koliko časa to traja, se med bolniki razlikuje in je odvisno od razloga za zdravljenje ter od prilagajanja odmerka. Razporeda ne spreminjajte sami.

Kateri neželeni učinki so pogosti?

Najpogosteje se pojavljajo omotica in zaspanost, poleg tega glavobol, motnje zbranosti, suha usta, zamegljen vid, oteklost gležnjev in povečanje telesne teže. Težave so praviloma najbolj izrazite na začetku in po spremembi odmerka. Kako pogosto se posamezni učinki pojavljajo, piše v navodilu za uporabo.

Ali je dovoljen alkohol?

Alkohol med zdravljenjem odsvetujemo. Skupaj s pregabalinom zavira osrednje živčevje, zato okrepi zaspanost, omotico in poslabša zbranost, učinka pa sami pogosto ne ocenite pravilno. Pri občutljivih osebah in ob sočasnem jemanju drugih pomirjeval je tveganje večje. O tem se pogovorite z zdravnikom.

Ali lahko jemanje preneham kar sam?

Ne. Ob nenadni prekinitvi se lahko pojavijo odtegnitveni znaki, na primer nespečnost, glavobol, slabost, tesnoba, potenje ali driska. Če želite zdravljenje končati ali zmanjšati odmerek, naj zdravnik pripravi načrt postopnega zmanjševanja. To velja tudi, če se počutite bolje in menite, da zdravila ne potrebujete več.

Kako obnovim recept za pregabalin?

Recept za to zdravilo lahko obnovi le zdravnik, ki vodi vaše zdravljenje, torej osebni zdravnik ali specialist. Mi vam pri tem zdravilu ne moremo pomagati, ker gabapentinoidov ne predpisujemo. Naročite se pri svojem zdravniku pravočasno, preden vam zdravilo poide, da ne pride do prekinitve jemanja.

Kako nastajajo in kako preverjamo naša besedila: Uredniška politika.